-
1 starve
1) (to (cause to) die, or suffer greatly, from hunger: In the drought, many people and animals starved (to death); They were accused of starving their prisoners.) stradati2) (to be very hungry: Can't we have supper now? I'm starving.) biti sestradan•* * *[sta:v]1.intransitive verbstradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti; familiarly biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline); figuratively zelo hrepeneti po, koprneti, mreti ( for za čem); dialectal trpeti, umreti od mraza; colloquially biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo ( for po);2.transitive verbizstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom ( into k); pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)to starve to death — umreti, poginiti od lakote, od gladuto starve into submission, into surrender — z gladom prisiliti k pokorščini, k predajiI am simply starving figuratively umiram od gladu, lačen sem kot volkto be starved — trpeti glad, morati stradati -
2 empty
['empti] 1. adjective1) (having nothing inside: an empty box; an empty cup.) prazen2) (unoccupied: an empty house.) nezaseden3) ((with of) completely without: a street quite empty of people.) brez4) (having no practical result; (likely to be) unfulfilled: empty threats.) prazen2. verb1) (to make or become empty: He emptied the jug; The cinema emptied quickly at 10.30; He emptied out his pockets.) (iz)prazniti (se)2) (to tip, pour, or fall out of a container: She emptied the milk into a pan; The rubbish emptied on to the ground.) izliti (se)3. noun(an empty bottle etc: Take the empties back to the shop.) prazen (embalaža)- empty-handed
- empty-headed* * *I [ém(p)ti]adjective ( emptily adverb)prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel; colloquially lačen, trezento be empty of s.th. — ne imeti česaon an empty stomach — na prazen želodec, teščII [ém(p)ti]transitive verb & intransitive verbto empty s.o. of s.th. — odvzeti komu kaj, oropati ga česaIII [ém(p)ti]nounprazen zaboj, prazen vagon ali vlak; plural embalaža -
3 raven
['reivən](a large black bird of the crow family.) krokar* * *I [réivən]1.nounzoologykrokar;2.adjectivečrn kot krokarII [raevən]1.intransitive verbropati, pleniti, grabiti, iskati plen; požrešno jesti, požreševati, goltati; biti lačen ali žejen ( for česa), biti pohlepen; hlepeti, koprneti, hrepeneti po čem; transitive verb pogoltniti, požreti (& figuratively) to raven for blood — žejati po krvito raven after prey — iti na iskanje plena, za plenom;2.nounrop(anje), plenjenje; plen -
4 wolf
[wulf] 1. plural - wolves; noun(a type of wild animal of the dog family, usually found hunting in packs.) volk2. verb(to eat greedily: He wolfed (down) his breakfast and hurried out.) jesti kot volk- wolf-cub- wolf-whistle
- keep the wolf from the door* * *Iplural wolves [wulf, -vz]nounzoology volk; volčja koža (kožuh); figuratively roparski, krut, pohlepen človek; music disonanca, neubranost; American slang ženskar, osvajač žensk, razuzdanecto cry wolf — povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmiratito have ( —ali to hold) the wolf by the ears figuratively biti v škripcih, ne si znati pomagatito keep the wolf from the door figuratively nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životaritiII [wulf]transitive verb(tudi wolf down) pohlepno požirati hrano, žreti; intransitive verb iti na lov na volkove, loviti volkove -
5 concavity
[-'kæ-]noun vboklina* * *[kɔnkaeviti]nounvboklina, vboklostcolloquially to feel a great concavity — biti lačen ko volk -
6 hunger
1. noun1) (the desire for food: A cheese roll won't satisfy my hunger.) lakota2) (the state of not having enough food: Poor people in many parts of the world are dying of hunger.) lakota3) (any strong desire: a hunger for love.) koprnenje2. verb(usually with for) to long for (eg affection, love). hrepeneti po- hungry- hungrily
- hungriness
- hunger strike* * *I [hʌŋgə]nounlakota, glad; figuratively hrepenenje (for, after po)II [hʌŋgə]1.intransitive verbbiti lačen, gladovati; figuratively hrepeneti (for, after po);2.transitive verb -
7 cavity
['kævəti]plural - cavities; noun(a hollow place; a hole: The dentist said she had three cavities in her teeth; The thief hid the necklace in a cavity in the wall.) luknja* * *[kaeviti]nounvotlina, luknja -
8 sharp
[ša:p]1.adjectiveoster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten; music povišan ali previsok za pol tona; American slang pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)as sharp as a needle figuratively zelo bister, bistroumensharp features — ostre, izrazite potezesharp practices figuratively sleparija, nepošteni trikisharp set slang lačena sharp tongue — oster, nabrušen, strupen jeziksharp wine — kislo vino, cvičeksharp's the word colloquially hitro!he has been too sharp for me figuratively prelisičil me jeto keep a sharp out-look — budno paziti, biti budno na stražithis wine is sharp — to vino je rezko, kislopoverty is a sharp weapon figuratively sila kola lomi;2.adverbvneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno; music povišano za pol tonalook sharp! — hitro!to turn sharp — ostro zaviti, napraviti oster ovinek;3.noundolga šivalna igla; familiarly slepar; colloquially strokovnjak, poznavalec; music za pol tona povišana nota, višaj;4.transitive verb colloquiallyprevarati ( out of za), ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti; music povišati zapol tona, American previsoko zapeti; intransitive verb slepariti, varati; music previsoko peti ali igrati
См. также в других словарях:
láčen — čna o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pès — psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. živeti v pomanjkanju hrane; stradati: dovolj hrane smo dobili, ne bomo več gladovali; po zadnjih podatkih gladujeta dve tretjini ljudi // z določenim namenom ne uživati jedi: namenila se je gladovati, da bi shujšala;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
praznína — e ž (ȋ) 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vàmp — vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sìt — síta o prid. (ȉ ȋ) 1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben // nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motíti — in mótiti im nedov. (ȋ ọ) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délati — am nedov. (ẹ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
